Bosna - nekaj kraških zanimivosti

26.8.2025

Med prenavljanjem spletne strani sem ugotovil, da mi manjka ena dobra fotografija kraškega območja Grmeča, natančneje Bravskega polja, kjer smo pionirsko raziskovali sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Sprva sem načrtoval enodnevni izlet do Jojkinovca, ki se je nato raztegnil na enotedensko krmarjenje med znamenitostmi Bosne in Hercegovine. S sinom Petrom sva obiskala in doživela marsikaj, za pretežno jamarsko publiko pa bova na tem mestu izpostavila vsebine, ki so tako ali drugače povezane s krasom.

Skromna kraška tla - ponekod je zemljena odeja debela samo 10 cm.

Jojkinovac

Začela sva s še vedno drugim najglobljim breznom v BiH, za katerega nihče od nas ni imel koordinate. Pomagal je Tomaž Grdin, ki jo je pridobil od bosanskih jamarjev. Po štirih desetletjih je sprememba občutna - pastirjev ni več in okolica je krepko zaraščena. Domačijo, kjer smo spali in hišo Cvijete Babić, ki nam je kuhala kavo "na bosanski", je vzela zadnja vojna. Vodni rezervoar pa je še ostal. Kljub vsemu sva s pomočjo domačina vse našla. Vasi Jasenovac in Bravsko sta po požigih pretežno opuščeni, mladih so odšli, starejši pa po tem, ko so bili pregnani, še vztrajajo na domačih ognjiščih. Na bližnjem pokopališču sva obiskala še Cvijetin grob - umrla je leta 2008.

Po štirih desetletjih spet pred vhodno 180 m globoko vertikalo Jojkinovca.

Bravsko polje

BiH med drugim slovi po številnih in obsežnih kraških poljih. Tista nižja navadno bogati kraški vodotok, višjeležeča pa so vedno suha. Ker zaradi ostre klime in izjemno skromne zemljene odeje niso poraščena, se nam s pogledom iz zraka odpirajo prav "lunatični" pogledi na kraški ravnik. Prišleki vrtačasto pokrajino seveda občudujemo, domačini pa na njej pridelajo komaj kakšno povrtnino. Ovce pa tam niso lačne ...

Razloženi naselji Jasenovac (levo) in Bravsko (desno). Vhod v brezno je na pobočju sredini na začetku strnjenega gozdnega roba.

Tako impozantno, da sem se moral vrniti. Tokrat z dronom.

Lunatična pokrajina te očara.

Katakombe

Opisana znamenitost nima prav velike povezave z jamami. Katakombe v Jajcu imenujejo poznoromansko cerkev, ki je bila "zgrajena" v prvi polovici 15. stoletja. Zakaj narekovaji? Zato, ker je bila pravzaprav vklesana v neke vrste peščenec. Strokovnjaki domnevajo, da je bila na tem mestu prvotno nekakšna vodoravna jama, ki so jo potem kamnoseki razširili v podzemno cerkev. Svoj čas je služila kot grobnica rimokatoliških dostojanstvenikov. Ja, potem pa so 1528 prijahali Osmani in odtlej Jajce ni več krščansko. Sarkofagov tudi že davno ni več.

Notranjost cerkve, ki nima strehe niti zidov.

Jablanica

V muzeju Bitke za ranjence na Neretvi v Jablanici sva preverila model puške, ki jo je Luka Pršina letos pozimi našel v eni izmed jam (lidar) znotraj obore Stari Log. Potrjeno gre za italijansko vojaško puško repetirko carcano M-1891, ki je bila standardna oborožitev italijanskih vojakov v prvi in drugi svetovni vojni. Izdelali so jih kar tri milijone. Puška, ki je zaenkrat še v moji domači oskrbi, ima po osmih desetletjih v jami še vedno ohranjenih nekaj lesenih delov. Komaj verjetna zanimivost pa je, da je s takšno puško Lee Harvey Oswald leta 1963 izvedel atentat na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Uporabil je kratko puško M91/38 z nameščenim japonskim daljnogledom.

Puška Carcano je usmerjena v desno.

Jama Ledenica

Med potjo sva brskala za jamami, ki bi bile blizu ceste in katerih dostop je možen brez opreme. Peter je naletel na jamo Ledenico (pećina Ledenica). Izvor imena je popolnoma jasen, ker se v vhodni dvorani led običajno zadržuje pozno v poletje. Poleti pa je v tem delu okoli 9 stopinj C. Za obiskovalce je bila odprta leta 1979. Imela je urejene steze, razsvetljavo, gostinske objekte, zaposlovala pa je 25 ljudi. V najboljših letih so našteli 150.000 obiskovalcev letno. Potem pa je v balkanskem kotlu spet zavrelo ... Po štiriletni vojni je šlo vse v maloro, razsvetljavo so pokradli, ostale pa so stopnice, ki so večinoma neravno preperele, ali pa jih sploh ni. Že vhodna dvorana je impresivna, čeprav je zaradi kurjenja na debelo prekrita s sajami. Načrt razkriva, da vodoravno jamo sestavlja trinajst dvoran. Kljub nevarnosti si s Petrom nisva mogla pomagati in sva očarana od lepot prehodila vseh 700 m jame, ki je bila nekoč opremljena za turistični obisk. Posebne fotografske opreme nisva imela, tako da sva si pomagala kar s telefonom. Nekaj je že ratalo ...

Udorna vrtača in ozek ter zazidan prehod v vhodno dvorano.

Vhodna dvorana s pogledom proti izhodu.

Vhodna dvorana je zaradi dolgotrajnega kurjenja povsem sajasta.

Vstop v kapniški raj.

Previdno po poti iz dvorane v novo dvorano.

Ostenje jame krasijo sigove obloge.

Ko ostaneš brez besed.

Luka Čeč bi verjetno ponovno dejal: »Tu je nov svet – tu je paradiž!«

Titova pećina

Če te pot pelje skozi Drvar, je razumljivo, da pogledaš v najbolj znano votlino druge svetovne vojne. No, vrata barake so bila zaklenjena, maršala pa ni bilo doma. Za barako se v hribovje odpira kakšnih 20 m globok prehod do zaklenjene kamrice. Konfiguracija struge nakazuje, da je to ob deževju resen bruhalnik, ki pa poleti presuši. Spodmol je bil med NOB res varno zatočišče za vrhovni štab, saj si bil v njem varen tudi pred morebitnim bombardiranjem.

Baraka, stisnjena med stene ozke hudourniške grape. Podobnost z bolnico Franja je očitna.

Pogled z vrha. Dobro zamaskirana je stanovalcem ponujala absolutno varnost. Do desanta na Drvar, ki je vse postavil na glavo.

Nacionalni park Una

Ni dovolj prostora, da bi opisal, kakšne mogočne kanjone, prepadne stene, lehnjakove pragove, skočnike, slapove, meandre in ostale geomorfološke posebnosti premore ta bosanski narodni park. Lepo je videti vodnato reko in pritoke, ki so res čisti, saj je to demografsko ogroženo območje redko naseljeno. Lahko zapišem, da je ta prelep prostor dober približek naravnemu stanju. Za pokušino naj bo samo Štrbaćki buk.

Sotočje Unca in Une pri Martin Brodu. Obe reki sta lehnjakotvorni.

Niso Plitvice - to je najvišji slap na Uni - Štrbaćki buk.

Letališče Željava

Tudi ta aerodrom jugoslovanske narodne armije nima neke povezave z jamami, pa je v njem vseeno tema. JLA je namreč v bližini vojaškega letališča Bihać v povojnih letih zgradila kot podzemni hanger za letala (npr. Sokol/Soko). Letalom so prirejene tudi vstopne odprtine. V globino podzemlja pa nato vodijo široki polkrožni rovi s stranskimi rokavi. Podobno kot rovi pod mestnim jedrom Novo mesto, samo 50 krat večje. Čelne lučke pripomorejo, da obiskovalec spozna razsežnost vojaških zablod in paranoje takratnih političnih voditeljev.

JLA: izdelujemo tudi vrata po meri.

"Ima mjesta za sve ... avione!"

Izvir reke Une

Če se slučajno znajdeš v bližini vokliškega izvira reke Une na desnem bregu (BiH) nato vseeno rabiš prevoziti 160 km, da prideš do dejanskega izvira, ki se nahaja na Hrvaškem. Vztrajal sem, da greva in ni nama bilo žal. Kraški fenomen je v vsem podoben izviru Kolpe, ki se prav tako nahaja v lepi njihovi. Ozek kanjon, strm breg, porasel z listavci, prodno dno, na koncu pa strme stene, pod katerim je vodno oko v zeleno-modri barvi. Nič alg - voda je hladna in čista, dolvodno pa je več ribogojnic. Zakaj je Una ena sama? Zato, ker je to latinska beseda za edina/edinstvena! Za kot olje mirnim izvirnim jezercem se odpira vhod v ogromno vodno podzemlje. Globoko gre. Potapljači so ga dokumentirano raziskovali od leta 1999. Leta 2007 so se ustavili na globini 205 m, leta 2016 pa celo na globini 248 m. In niso prišli do dna! Kdo drug, kot ekipa legendarnega Luigija Casatija, ki se je med drugim potapljal tudi v Divjem jezeru. Izvir Une je logično najgloblji v Hrvaški, celotnih Dinaridih in peti najgloblji kraški izvir na svetu. Impozantno!

Gladina in barva, ki nakazujeta nekaj velikega. In globokega!

Peter med likovnim ustvarjanjem.

Ščepec fotografskih dovtipov

Nekako v slogu znanega reka Gdje počinje Bosna prestaje logika, objavljamo še nekaj občasno šaljivih fotografije. Ali so stereotipni ali ne, presodite sami.

Marko Pršina